Primer stare naprave na elektronke s polprevodniškimi usmerniškimi diodami je
Radio Grundig 3045W-3D, s katerim se trenutno ukvarjam. Prenova aparata je pri koncu, edino ostaja problem prehitrega dviga anodne napetosti pri vklopu. Radio sicer trenutno dobro deluje tudi tako kot je. Če pa hočem, da bo radio še dolgo služil svojemu namenu, sem se v dogovoru z lastnikom @forest70 odločil, da bom poskrbel za dodatno zakasnitev anodne napetosti. Izdelati nameravam dodatno majhno ploščico z vezjem, ki jo bo v slučaju potrebe vedno možno brez škode odstraniti iz radia. Ker se s tem problemom še nisem ukvarjal, sem se lotil razvoja novega vezja od začetka (from scratch).
Grelec pri hladni elektronki (filament) ima bistveno manjšo upornost kot pri delovni temperaturi. Zato se lahko pojavi problem začetnega zagonskega toka kurjave. Ko se za napajanje kurjave rabi posebno navitje omrežnega transformatorja, ta poskrbi za blaženje tokovnega sunka in prepreči uničenje grelca.
(Drugače je pri napajanju iz vira z majhno notranjo upornostjo in s konstantno napetostjo, na pr. neposredno iz električnega omrežja, ko je treba dodati v serijo NTK upor). Spremembo toka kurjave s temperaturo in posledično s časom, pa bom izkoristil za zakasnitev vklopa anodne napetosti.
V tokokrog kurjave sem najprej dodal majhen upor 50mΩ. Izdelal sem ga kar iz kosa dovolj debele bakrene žice, ki sem jo navil na koščku plastične cevi. Tako majhna serijska upornost zelo malo vpliva na napetost kurjave, omogoča pa meritev toka (shunt). Namen je bil da bi napetost na shuntu ojačil in usmeril z operacijskim ojačevalnikom in sprožil vklop anodne napetosti ko tok pade na dovolj majhno vrednost. Prednost bi bila v tem, da je zakasnitev odvisna od temperature grelca. Če bi radio izklopil in ga nazaj vklopil, dokler so elektronke še vroče, ne bi bilo treba čakati ves tisti čas, ki bi bil potreben za vklop pri čisto hladnih elektronkah.
Že pri prvih meritvah sem ugotovil, da tok in posledično napetost na uporu precej hitro pade v bližino stacionarne vrednosti, dosti prej kot se elektronke dovolj dobro ogrejejo da začnejo prevajati. Točnega trenuteka, ko je treba vklopiti anodno napetost, se na ta način torej ne da določiti. Že če pregori ena pilotka ali se kakšna elektronka zamenja novo z malenkost večjim tokom kurjave (tolerance), bi bistveno vplivalo na zakasnitev ali do vklopa sploh ne bi prišlo.

Inrush traja morda 0,1s lampe pa se segrevajo 15-20s, dokler steče anodni tok. Šlo bi le pri omejitvi tokovnega sunka pri kurjavi (po potrebi).
Imam problem za vsako rešitev. Imam problem za svako rješenje.