PLL

[s54mtb]

Eno vprašanje.... Zakaj v raznih Matjaževih postajah ni tak PLL namesto tistega z altero? V čem je prednost?

[VolkD]

Malo zaradi zgodovine, malo pa zato, ker v primeru pll-a z altero ne potrebuješ nobenega procesorja. Torej manj motenj in šumov.

[S56FPW]

Malo zaradi zgodovine, malo pa zato, ker v primeru pll-a z altero ne potrebuješ nobenega procesorja. Torej manj motenj in šumov.

procesor se lahko zatakne in pol nimaš nič od pll
to naj bi bil glavni razlog,drug je pa pokazat da se da reč narest brez procesorja

[s54mtb]

Malo zaradi zgodovine, malo pa zato, ker v primeru pll-a z altero ne potrebuješ nobenega procesorja. Torej manj motenj in šumov.

procesor se lahko zatakne in pol nimaš nič od pll
to naj bi bil glavni razlog,drug je pa pokazat da se da reč narest brez procesorja

Hm, a potem se procesorji v tncjih in podobnem tudi zatikajo? Zakaj pa potem tudi tam ni vse s cpldji narejeno?

[VolkD]

Malo zaradi zgodovine, ...

Nekoč nekdaj, ko je bil aktualen še packet radio na AX25 protokolu smo imeli WBFM postaje.
Ena od različic je imela namesto kristalov PLL in seveda procesor. Originalna različica je bila narejena samo z kristalom. Razlika v postajah je bila na sprejemu velika. Postaja, ki je imela PLL in procesor je bila "gluha". Kasneje se je izkazalo, da je postaja sama proizvajala kup šuma in šavja. Akcija je bila v smeri, da gre procesor po inicializaciji PLL-ja v hibernate. To je bistveno a ne povsem izboljšalo stanje.

Ko govorimo o motnjah je treba razumeti, da govorimo o procesorju, kot generatorju motenj znotraj škatle ene postaje. Procesor, ki je v TNC je v drugi škatli. Torej moti za razred dveh kovinskih škatel manj.

Verjetno bo sledilo naslednje vprašanje v stilu, a potem pa nobena postaja ne sme imeti procesorja?

Ne govorimo o postajah, ki imajo kanale na 12.5 KHz, temveč o postajah katerih pasovna širina je 2MHz. Tu lahko zelo hitro z eno lokalno motnjo uničimo skrbno načrtovano razmerje signal/šum, ki je že v startu slabši od ozkopasovne postaje.
Tudi ne govorimo o radijskih napravah za premoščanje par km razdalj (tipo WiFi) ampak o postajah, kjer so običajne razdalje nekaj 10km, lahko tudi 100km. Pri takih postajah je domet direktno odvisen od tega kaj sprejemnik uspe slišati. Če je to lokalna motnja, potem km lahko delimo s 100.

[s54mtb]

Ampak razvoj gre naprej. Poglej recimo LoRa čipovje. V istem, za noht velikem kovinskem ohišju je poleg mikrokontrolerja ne samo pll, ampak cela "postaja", ki daleč od tega da bi bila gluha. Tistih 25mW na izhodu je dovolj za zveze preko 700km. Bi rekel, da ne gre ravno za gluh sprejemnik. Tako da razlagat, da pll in mikrokontroler ne moreta biti skupaj je malo mimo. Mogoče, če uporabljaš kako staro šaro

[VolkD]

Hint: kolikšna je pasovna širina pri LoRa ?

[s54mtb]

OK, ni 2MHz, je pa 500kHz (celotna veriga). Sprejemnik je programirljiv med 0,5 in 1,5MHz. Skratka, daleč od ozkopasovnega delovanja.

Poglej si npr. SX1255, ki je RF frontend - deluje v 70cm področju.

[VolkD]

Na stvar moraš gledati tudi v kotekstu časa, ko je nastala. O LoRa takrat ni bilo ne duha ne sluha. Pa saj sem napisal, da je to tudi zaradi zgodovine. In seveda bo ravno ta del treba narediti drugače, saj je CPLD-je vse težje dobiti.

[bluel]

No, ne da cpu in rf ne gresta skupaj saj gresta, tudi pri LTE in vsej tehnologiji.
Imas pa velikoktar motnje iz silijca, ki vplivajo na sprejem in se je treba krepko potruditi za to
zadusiti. Obicajno doma nimamo vsega potrebnega za tako nacrtovanje in odpravljanje motenje.
Zato je lahko enostavneje to lociti ce se da.
Kar se tice pa da je ze vse v cipu, je pa stvar proizvajalca, da nam pove koliko motnje skacejo ven in
kako nacrtovati PCB, da bo ta najbolje deloval.

[s54mtb]

Na stvar moraš gledati tudi v kotekstu časa, ko je nastala. O LoRa takrat ni bilo ne duha ne sluha. Pa saj sem napisal, da je to tudi zaradi zgodovine. In seveda bo ravno ta del treba narediti drugače, saj je CPLD-je vse težje dobiti.

Omenjeni SX1255 sem polinkal z namenom. Ni vezan na lora modulacijo, saj je to odvisno od "baseband" procesiranja. Tu ven dobiš kvadraturnio izhod in notri daješ tudi I/Q. Vmesnik je standarden I2S, ki (vsaj kot sem gledal Matjaževe stvaritve) ni bil nikoli uporabljen. Morda bi bilo zanimivo za ultra long range in low rate (par 100kbit) umotvore v prihodnosti.

[VolkD]

Še nekaj je treba razumeti pri tovrstnih stvareh. Namenjene so hobistom in ne profesionalcem. In ko delaš stvaritve za hobiste moraš računati s še dodatnim problemom, ki se imenuje življenska doba čipa. Že pred 20 in več leti so bili na pohodu specializirani čipi, ki so imeli zelo ozek namen. Danes o tem čipovju ni več ne duha ne sluha. Ena taka skupina so recimo SCC čipi, a je tega še mnogo. V bolj sodobnih časih se bojim, da bodo to nekateri Cortex čipi.

Profesionalci lahko zagrabijo najbolj ugoden čip, naredijo serijo nekaj 10k primerkov in potem pozabijo na ta čip. Pri gradnji za hobiste taka zadeva umre v enem letu. Torej skoraj prej kot nastane.
Nemogoče je vedeti kaj bo preživelo in kaj ne, zato je pametno, da se držiš stvari, ki so široko uporabne. In programabilna logika prav gotovo je taka.

[s54mtb]

Še nekaj je treba razumeti pri tovrstnih stvareh. Namenjene so hobistom in ne profesionalcem. In ko delaš stvaritve za hobiste moraš računati s še dodatnim problemom, ki se imenuje življenska doba čipa. Že pred 20 in več leti so bili na pohodu specializirani čipi, ki so imeli zelo ozek namen. Danes o tem čipovju ni več ne duha ne sluha. Ena taka skupina so recimo SCC čipi, a je tega še mnogo. V bolj sodobnih časih se bojim, da bodo to nekateri Cortex čipi.

Profesionalci lahko zagrabijo najbolj ugoden čip, naredijo serijo nekaj 10k primerkov in potem pozabijo na ta čip. Pri gradnji za hobiste taka zadeva umre v enem letu. Torej skoraj prej kot nastane.
Nemogoče je vedeti kaj bo preživelo in kaj ne, zato je pametno, da se držiš stvari, ki so široko uporabne. In programabilna logika prav gotovo je taka.

Veliko čipovja je NRND ali obsolete. Običajno so razni automotive z zagotovilom dolgoročne dobavljivosti 15 let. V proizvodnji imamo celo čip, ki se proizvaja 35 let (zamenjal je vsaj 3 velike proizvajalce), pa se v tem času ni spremenil. Z nekaj sreče, lahko pri razvoju izbereš tak nabor, ki bo na razpolago naslednjih 15-20 let. Kaj več pa je po mojem že izven vseh normalnih zagotovil.

[PrimozL]

Razlog za uporabo CPLD v vlogi PLL je vsekakor edino zanesljivost. Novejši uC imajo tako majhno porabo, da se s pametnim načrtovanjem vezja da preprečiti povzročanje motenj v koristnem delu spektra. Škoda, da nimajo vsi PLL čipi na SPI povratnega signala SDO. Preko njega bi lahko preverjali, če se je slučjno skvarila vsebina kakšnega registra in PLL ponastavili. Druga možnost pa je periodično ponastavljanje. Izpad zveze je takem primeru za uporabnike praktično neopazen. Za "deep space" sondo pa bi vsekakor temeljito razmislil, kakšen PLL bi uporabil .

Za primerjavo prilagam par nekaj meritev faznega šuma generatorjev z ADF4351 in MAX2871 ter PLL iz 23 cm ZIF 10 Mbps postaje v odmiku 10 Hz do 10 MHz od nosilca. Fazni šum zadnjega je kar visok (skoraj 11°), a to očitno za BPSK ni moteče, če je izmerjeni domet komaj kakšen dB manjši od teoretičnega.