Kemičen prenos tonerja - izbira papirja

[s54jp]

bom nehal za danes... me že glava boli od hlapov...

Kemikalije imaš prave.

Za papir ne vem, vem pa da "ne veš kako se stvari streže".
Da bi to obvladal rabiš nekaj "kilometrine".
Vprašaj Darka koliko ur je porabil za svoje teste.

Povej če si sploh očistil površino bakra preden si šel "kemotransferirat" in z čim.

Dobro tiv (odlično) se da narediti (tudi) samo z P-17 in izopropanolom, seveda, če je pravo razmerje za tvoj toner.

Ne bit jezen na trgovce in tistega kateri ti nekaj svetuje.
Če bi prebral to kaj je že napisano bi zadeva delovala tudi pri tebi.

[VolkD]

evo, tole je rezultat mq

ploscica bencin mq.jpg

Kakšno razmerje kemikalij si naredil tu ?

[VolkD]

bom nehal za danes... me že glava boli od hlapov...

Hehe,... ko sem tole raziskoval sem naredil tudi po 40 iteracij v enem dnevu.

Ja, kot pravi s54jp, lahko bi bil kriv tudi papir. Lahko, da ne iztisneš tekočine dovolj.

A tole: https://www.youtube.com/watch?v=zZRHaZjGWq4

si si ogledal ?

[aleslesjak]

uh, precej tega... itak da ne vem "kako se stvari streže". Se bom že naučil... V neprezračevanem zaprtem prostoru je težko delati. Je zunaj še premrzlo. Jaz definitivno ne bom zmogel 40 iteracij. Vse čestitke.

Baker očistim za acetonom, vendar ga z ničimer niti ne spoliram ali obrusim. Se mi je korak zdel nepotreben, dokler ne dobim vsaj približno spodobnih prenosov. Mešanico sem naredil točno po receptu, samo vrstni red ni bil enak. Najprej sem dal olje, nato bencin in na koncu alkohol. Mogoče to ni pomembno? Bom absolutno popravil, v vsakem primeru pa imam občutek, da dam precej premalo tega na baker. Darko je skoraj utopil ploščico v tem, jaz sem samo pošprical ploščico z razpršilko. Papir se je sicer namočil in so piste "pogledale" skozi.

Tudi naslednje korake očitno delam napačno. Jaz sem ploščico samo obtežil s kupom starih enciklopedij in počakal cca 2 minuti. Tole z "brisanjem" in vtiranjem ploščice sem očitno spregledal. Laminator? Imam eno breskvico, ampak je še nisem predeloval. Se ne spomnim zakaj ne, ampak mislim, da nisem dobil kovinskih zobnikov.

Recimo, da so kemikalije prave. V prejšnih postih se nisem jezil niti ne na trgovce, še najmanj pa na tiste, ki mi hočejo pomagati. Sam sem rahlo starokopitnež in rad vidim, če enkrat kupim neko stvar, da jo lahko dobim tudi čez X let. Recimo izvijače: doma jih imam cel kup različnih. Zaenkrat se naši Korošci še najbolje držijo.

Nazaj k stvari: mešanico popravim, bom šel tudi do 100% bencina če bo potrebno. Če ne pomaga, bom najprej razmišljal o drugačnem papirju in potem še originalnem tonerju. Čeprav je pasje drag. Škoda, da na videoposnetku ni vidno, koliko tonerja je ostalo na papirju.

Glede acetona: katere stranske učinke ima? Če bencin ne bo pomagal, bom moral razmišljati tudi v to smer.

LpA

[VolkD]

Baker očistim za acetonom, vendar ga z ničimer niti ne spoliram ali obrusim. Se mi je korak zdel nepotreben, dokler ne dobim vsaj približno spodobnih prenosov.

Ja če ni čisto se ne prime. Pod čisto ne mislim čisto na oko ampak kemično čisto. Očiščeno z nitro ni dobro, ker nitro vsebuje maščobne dele. Od mnogo razno raznih čiščenj se mi je najbolj obneslo mehansko čiščenje.

Mešanico sem naredil točno po receptu, samo vrstni red ni bil enak. Najprej sem dal olje, nato bencin in na koncu alkohol. Mogoče to ni pomembno?

Ne ni pomembno. Jaz dam v valj najprej bencin, nato dolijem olje. To zlijem v stekleničko. Nato merim še isopropanil.
Razlog je v tem, da imam tak valj, ki težko meri 5 ali manj enot. Pa zato zlijem najprej bencin, vanj dolijem olje.

Bom absolutno popravil, v vsakem primeru pa imam občutek, da dam precej premalo tega na baker. Darko je skoraj utopil ploščico v tem, jaz sem samo pošprical ploščico z razpršilko. Papir se je sicer namočil in so piste "pogledale" skozi.

Res - ploščico je treba konkretno preliti.
Ko delam kakšno demonstracijo, dam to delat drugim. Vedno jih šaljivo opozorim, naj konkretno prelijejo, dodam še, da šparanje ni potrebno, ker tekočina tako in tako ni njihova. Opazka ponavadi izzove smeh. Ampak stvari delujejo. Kar je viška tekočine jo kar s prsti nanesem na zgornji del papirja. Tako postane prosojen in se da videti, če se je pod papir ujel kakšen mehurček zraka.

Tudi naslednje korake očitno delam napačno. Jaz sem ploščico samo obtežil s kupom starih enciklopedij in počakal cca 2 minuti. Tole z "brisanjem" in vtiranjem ploščice sem očitno spregledal.

S časom se naučiš metode, ki je lažja. Zdaj z prvim brisom odstranim samo velike količine tekočine. Torej potegem bolj nežno in pazim, da papir popivna čim več tega. Potem vzamem naslednji tampon. S tem pa precej bolj pritisnem papir na ploščico.

Laminator? Imam eno breskvico, ampak je še nisem predeloval. Se ne spomnim zakaj ne, ampak mislim, da nisem dobil kovinskih zobnikov.

Laminatoja ne potrebuješ. Na posnetku ga imam samo zato, da se kemikalije v papirju hitreje posušijo, vendar ni potrebe za njim. Preprosto počakaš 3 ali 4 minute, da se vse posuši. Potem pa v vodo.

Nazaj k stvari: mešanico popravim, bom šel tudi do 100% bencina če bo potrebno. Če ne pomaga, bom najprej razmišljal o drugačnem papirju in potem še originalnem tonerju. Čeprav je pasje drag. Škoda, da na videoposnetku ni vidno, koliko tonerja je ostalo na papirju.

Meni po pol ure namakanja v vodi (ponavadi ne čakam toliko) papir sam odplava od ploščice. Na papirju ni niti sledu tonerja. No običajno počakam nekaj minut in papir odsvaljkam s ploščice. Sem pač neučakan, a ni najbolje. Bolje je pustiti, da odplava sam stran.

Glede acetona: katere stranske učinke ima? Če bencin ne bo pomagal, bom moral razmišljati tudi v to smer.

Pozabi na aceton !
Lahko ga porabiš mnogo bolj koristno:

Narediš mešanico: 20 delov acetina, 20 delov nitro, 60 delov isopropimnega alkohola.
Ko je vezje že izdelano, torej ven iz jedkanja, potem s to mešanico očistiš ploščico. To narediš tako, da jo s to tekočino preliješ.
Počakaš 1 minuto, nato pa s papirnato brisačo obrišeš ploščico. Malo bolj pritisni na površino in potegni. Videti je kot reklama za čistila na TV. Toner izgine, nikjer črne packarije, celo brisačka ni črna, toner ne gre pod nohte Vse kar ostane so drobni svaljki na brisački.

[VolkD]

V igri sta dva nova papirja:
Experia digital gloss 115g in
Novatech Satin 115g

Oba dajeta zadovoljive rezultate.

Tole je delano z Experia digital gloss.
Odtis je črn, dobro pokrit, na posameznih mestih se vidi poroznost in je potrebna retuša. Papir v vodi odstopi sam po cca 20 minutah.

[VolkD]

Levo je Experia digital gloss 115g desno pa Novatech satin 115g

Za levega sem že zgoraj povedal, desno je za moj okus malo boljši. Pokriva lepše, retuša ni potrebna, vendar papir ne odstopi od ploščice sam. Vsaj v 20 minutah ne. Treba ga je odstraniti. Se sicer ne brani in svaljkanje ni potrebno, a tistega efekta - sam je šel stran ni.

Slika je zanimiva, ker je samo papir drug vse ostalo je kar se da enako če ne isto. Isti printer, isti toner / zaporeden tisk, ista ploščica in isti postopek. Razlika je več kot očitna.

Kljub temu sta oba papirja dovolj dobra za kemo postopek. V termo transfer postopku pa blestita.

[VolkD]

Leto in pol kasneje testiram še par papirjev.
Testiranje se mi zdi smiselno, saj sem med drugim zamenjal tudi sestavo tekočine, ki je zdaj 38 : 40 za svetilni petrolej : IPA.

Tiskalnik je hp1020 (še vedno) in original toner.
Papir je GARDAMAT 130g.

Zanimivo, da je površina s tonerjem nekoliko sivkasta glede na ostale tipe papirja. Odtis je izjemno dober in nikjer ni potrebna retuša.

[VolkD]

Tekočina: 38 : 40 za svetilni petrolej : IPA.
Tiskalnik je hp1020 (še vedno) in original toner.
Papir je ROYAL SILK premazni 115g.

Odtis je precej bolj črn od ostalih, papir pa izjemno hitro povsem odstopi v hladni vodi. Že po 2 minutah je dol.


Oba papirja sta zgolj vzorca. Nekako sem v dvomih kaj bi naročil. Naj še vaše oči pogledajo kaj je bolje. Jaz sem gledal nekaj tudi pod mikroskopom, pa se nekako ne morem odločiti.

Še to - oba izjemno dobro delata tudi na termo transfer.

[s59ma]

Papir je GARDAMAT 130g.
Papir je ROYAL SILK premazni 115g.

Kje najdeš te papirje (oziroma - kje jih lahko ostali )?

[VolkD]

Papir je GARDAMAT 130g.
Papir je ROYAL SILK premazni 115g.

Kje najdeš te papirje (oziroma - kje jih lahko ostali )?

V glavnem po tiskarnah, ker bi bilo pri dobavitelju tiskarjev malo prehudo, saj s 250kg papirja res nimam kaj početi.

Bom pa v prihodnjih dneh kupil večjo količino enega od teh dveh papirjev, ki jih imam zdaj kot vzorce, par listov.
Če kdo želi se mi lahko pridruži. Mogoče še bolje, lahko ponovno naredimo en skupinski nakup ?

[DomenV]

Papir je GARDAMAT 130g.
Papir je ROYAL SILK premazni 115g.

Kje najdeš te papirje (oziroma - kje jih lahko ostali )?

Če želiš ti jih podarim cel paket.. sem jih pred časom nabavil od Darkota, pa zdaj bolj s CNCjem delam vezja.

[VolkD]

Če želiš ti jih podarim cel paket.. sem jih pred časom nabavil od Darkota, pa zdaj bolj s CNCjem delam vezja.

Evo, na! Rešitve pridejo kar same.
Čeprav so papirji, ki jih imam sedaj namen nabaviti občutno boljši za ta namen. (Tiskarji se s tem sicer ne strinajo,... pravijo, da je papir vsak dan slabši.)

[VolkD]

Zanimivo je, da se z novo mešanico topil, tudi stari papirji obnašajo drugače. En papir (ne vem imena), ki sem ga v prejšnjem situ zavrgel, a imam še vedno okrog 200 listov, daje res čudne rezultate.

To fotografijo je treba pravilno razumeti. To ni fotografirano takoj, ko je prvi košček papirja odplaval s ploščice. Še huje je. Na tej ploščici sem sinoči dušo pustil. Danes me pa preklemano bolijo blazinice prstov na obeh rokah. Kljub trudu je bilo za moje roke to preveč. Glede na to, da z enim samim zobom, zobnih ščetk ne bom več potreboval prav mnogo, sem si eno privoščil za namene drsanja papirja z ploščice.
Tole ploščico sem z zobno krtačko drgnil najmanj 15 min. V življenju še nisem videl, da bi se papir na karkoli tako prijel.
Ampak vrnimo se na vezje. Kljub res čudnemu obnašanju, pa je odtis pravzaprav v redu. Mogoče se to ne vidi, ker smo vajeni črno belih kontrastov, a širina povezav in definiranost roba med bakreno in zaščiteno površino je dobra.

[VolkD]

Za prikaz tega sem naredil še eno fotografijo, ki prikazuje najbolj zahtevni del vezja - tisti droban čipek:

Tudi tu moram še kaj razložiti. Na povezaci levo spodaj so nekakšne pikice, tudi navpičnica spodaj ima enake pikice. To je papir, ki se kljub drgnjenju ni hotel odpustiti. Med posameznimi nožicami čipa se še tudi vidi belo. Tudi to so ostanki papirja.
Da bo razumevanje velikosti boljše, naj povem, da so nožice tega čipa na razdalji 0,5mm. Razdalja med nožicami pa 0,2mm.

[VolkD]

Hotel sem vedeti kolikšno je pravzaprav popačenje prenosa. Na oko se mi je vse skupaj zdelo kar dobro.
Vzel sem fotografijo, nato pa sem preko nje nanesel sliko, ki sem jo "ukradel" direktno iz altiuma.

Tudi ta fotografija, ki je skoraj povsem umetna, zahteva svojo razlago.
Kot vidite je spodaj skala v mm. Tako imamo lažjo predstavo koliko je kaj veliko. Z nekaj igranja v PS in preslikavanji layerjev sem dobil to kar sem želel.
Rumeno zelene obrobe pomenijo, da je odtis točno pravem mestu. Takoj, ko obroba spremeni barvo na sivo črno pomeni, da se je tam toner prenesel na mesto kjer se nebi smel. Torej se je razlezel izven mej.
Zdaj pa si celotno sliko oglejte še enkrat in poskusite oceniti za koliko prenos tonerja odstopa od idealnega.

Ta papir je sicer nemogoč za delo, saj je treba papir konkretno drsat s krtačo, pa še potem ga nekaj ostane. Daje pa zato najbolj točen odtis kar sem jih do sedaj naredil. Papir bom shranil za kakšne posebno natančne zadeve.

[kobranka]

To je kakšen navaden papir ali s čim prevlečen, ker praviš, da si da moral drgniti četrt ure?

[VolkD]

Imena papirja žal ne vem. Je pa to tiskarski papir, na pogled nič posebnega.
Sem pa medtem dobil namig, da sem se za brez veze trudil, saj bi vse skupaj lahko vrgel v solno kislino, ki bi pojedla papir - bi šlo gotovo hitreje.
Verjetno res, a mi ni všeč misel, da bi imel vmes še eno fazo kemije s kemikalijo, ki ni ravno nedolžna (vsaj kar se oblačil tiče ne).

[MadMax]

Bi nato dodal še peroksid in enolončnica bi bila tudi zjedkana.

(je pa solna veeeliiikoo prijaznejša oblekam napram žvepleni iz akumulatorjev...)

[VolkD]

Bi nato dodal še peroksid in enolončnica bi bila tudi zjedkana.

Ne priporočam. Mnogo bolje se jedka z natrijevim presulfatom. In če gledam še tvoj naslednji stavek, tudi varneje

(je pa solna veeeliiikoo prijaznejša oblekam napram žvepleni iz akumulatorjev...)

No to uporabljam pa za eloksacijo. Papir bi verjetno tudi razžrla.

[kobranka]

Potem boš imel sedaj razlog, da ga najprej skupaj s papirjem namočiš v solno kislino, da razje papir potem pa opereš in daš v natrijev presulfat.

[VolkD]

Potem boš imel sedaj razlog, da ga najprej skupaj s papirjem namočiš v solno kislino, da razje papir potem pa opereš in daš v natrijev presulfat.

Dokler je na razpolago dovolj noro dobrih papirjev, ki v vodi od ploščice odstopijo v manj kot dveh minutah,...
In to povsem odstopijo.

[kobraN]

Si mogoče kdaj poizkusil z papirji ki se uporabljajo za barvno kopiranje oziroma izdelovanje slik z kopirnim aparatom?
Print z lasercem na povoskan reklamni papir...
Potem se to "zalika" z likalnikom na max na pcb ploščico. In vrže v vodo, tako da se papir odmoči, ostane pa skoraj lep print na pcbju.


sem pa našel na koncu tega članka tudi nekaj o laminiranju --
http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/V ... avezja.pdf

[VolkD]

Si mogoče kdaj poizkusil z papirji ki se uporabljajo za barvno kopiranje oziroma izdelovanje slik z kopirnim aparatom?
Print z lasercem na povoskan reklamni papir...
Potem se to "zalika" z likalnikom na max na pcb ploščico. In vrže v vodo, tako da se papir odmoči, ostane pa skoraj lep print na pcbju.

Likalnik je že krepko mimo. Pri nas je to domena žene, pa še ona ga malo uporablja.

sem pa našel na koncu tega članka tudi nekaj o laminiranju --
http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/V ... avezja.pdf

Natrijev persulfat sem Matjažu prinesel jaz.
Trenutno se zadnjih 14 dni Matjaž ukvarja s kemo transfer-jem. Verjetno bo moral posodobiti članek.

[kobraN]

Torej si itak vse na tekočem.

[VolkD]

Torej si itak vse na tekočem.

Seveda! V pogovoru z matjažem je dal sledečo izjavo:
Kako sem nekoč zbral potrpljenje za fotolak, nimam pojma!

[VolkD]

Da se nebi slučajno zgodila neumnost in bi dobil vzorec enega papirja, paket pa drugega, sem še enkrat naredil en test.
Bo v redu, vsaj slika kaže, da ja. Slika je narejena na hitro, malo papirja je še tu in tam, nič ni obrezana,... ampak se vse vidi.

[arksi]

Mogoče bi bilo za še lažje razumevanje posneti še kakšen krajši video, da točno vidimo kako se stvarem streže .

Me pa čudi, pri tej poplavi raznih tiskalnikov/printerjev ni nekega enostavnega projekta (enostavna predelava tiskalnika), da bi kar direktno tiskal na baker in potem dal ploščico jedkati. Razvoj printanja plastike se je razvil zelo na široko, in že z relativno majhnimi stroški tiskaš marsikaj. To bi bilo po moje najbolj hitro in enostavno, seveda, če odmislimo predelavo tiskalnika/printerja.

[VolkD]

Mogoče bi bilo za še lažje razumevanje posneti še kakšen krajši video, da točno vidimo kako se stvarem streže .

Tukaj je en video, ki sem ga posnel še na star način mešanice kemikalij.

Zdajšna kemija je bolj učinkovita in bolj preprosta 38% svetilni petrolej in 62% IPA ( isopropanol). Tudi laminatorja ne uporabljem - niti za vsak slučaj ne. Je pa majhna sprememba pri raztapljanju v vodi. Pustim, da papir odstopi, nato ploščico posušim in potem še enkrat dam v vodo, ter odstranim ostanke papirja in krede.

Sem se pa že dogovoril s sinom, da bo snemal video.

[VolkD]

Me pa čudi, pri tej poplavi raznih tiskalnikov/printerjev ni nekega enostavnega projekta (enostavna predelava tiskalnika), da bi kar direktno tiskal na baker in potem dal ploščico jedkati.

O saj je, le obnese se ne.
Nepremostljiv problem predstavljajo različne debeline materialov. Od 0,2mm(redko v uporabi) pa vse do 3mm (tudi to je redko). Če se mejnim vrednostim odrečemo lahko še vedno ugotovimo da je od 1mm do 1,5mm prevelika razlika, da bi printer deloval dobro.
Pravzaprav dobro deluje v obeh primerih, se valji poškodujejo in je printer kratkega daha.
Sem videl demonstracijo takega printerja v Trstu. Vse gornje probleme so mi razložili. Zdaj je to opuščen projekt.
Verjetno bi se dalo razmišljati tudi v tej smeri, a je ovira konstrukcija printerjev. Le redko kateri je tak, da je pot papirja premočrtna. Printer ni 10€, ampak je dražji. tudi to je ovira, da graditelji ne kupijo nov printer točno določenega tipa. Tudi na odpadu je ponavadi tako, da dobiš vse printerje razen tistega, ki bi ga hotel.

Razvoj printanja plastike se je razvil zelo na široko, in že z relativno majhnimi stroški tiskaš marsikaj. To bi bilo po moje najbolj hitro in enostavno, seveda, če odmislimo predelavo tiskalnika/printerja.[/quote]