Jaz sem probal z dvema tipoma galvo laserjev direktno pobrati dol baker.
Najlepše je ratalo z 5W UV laserjem. Da se zelo lepo pobrat baker, naredi zelo čisto vendar je laser dokaj počasen pri tem. Treba je res dosti prehodov in na koncu "cleaning pass". Prednost UV laserjev (355nm) je v tem da ne delajo s toploto kot vsi ostali laserji ampak z UV svetlobo razbija kemične vezi materiala. Zato ni toliko ožganin. Je pa izjemno natančen. Premer žarka je v velikosti 30 mikronov (odvisno od leče).
IMG_1960.JPG
Probal sem tudi z 60W galvo MOPA fiber laserjem, ta laser je narejen za kovino in jo pobere precej hitreje dol, vendar potem ko pride do substrata ga začne smoditi. Zato je potrebno na koncu nekaj čistilnih prehodov, da malo spuca saje. V tem primeru sem v istem koraku z laserjem še izvrtal luknje ter izrezal PCB. (verjetno bi se dalo tudi z UV veliko bolj čisto, vendar bi trajalo zelo dolgo. Slabost tega laserja je da te saje potem rahlo prevajajo. Reda par 100k do par M

med povezavami. (zunanji rob tiskanine je čisto črn). Verjetno bi se tudi tu dalo brez smojenja če bi šel počasneje in bi potem tudi bistveno dlje trajalo.
IMG_9972.JPG
Vendar ne vidim v tem rentabilnega postopka za proizvajanje velikih vezij. Pri velikih površinah je težko zagotoviti da baker pobira enakomerno - kamor ga prej pobere potem precej bolj najeda substrat kot na drugem koncu. Edino prednost vidim pri izdelavi takih majhnih enostranskih tiskanin, ker ne moreš počakati 2 tedna da kitajci naredijo PCB za 2$.
Ti stroji s katerima sem to delal staneta v rangu 3 jurje. Za izdelavo samih vezij bi bilo bolj smiselno nek poceni šibek galvo fiber laser 1064nm (2-20W) in potem z njim pobrati dol nek resist za jedkanje. Pomoje niti ni treba da je fotoresist ampak bi lahko bil verjetno kar navaden akrilni črn sprej ali kaj podobnega in potem v kislino. Prednost teh galvotov je da so zelo hitri in izredno natančni. Komot bi 0.2mm povezave delal z njim.
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.