Zahvaljujoč uporabnikom @VolkD (za šasijo in posrednika), @valter (za omenjeni radio) in @s56rga (prevoz), sem par dni nazaj dobil neko staro šasijo za kose (objavim v posebej temi) in tale radio; Ei Niš Melodija F.
Radio je kozmetično v kar obupnem stanju. Manjka plastičen "grill", ki pokriva zvočnik. Membrana v zvočniku je dokaj strgana, manjka pokrov za gramofon ter zadaj manjka en kos lepljene plošče, kot odtrgan ali celo odgriznjen. Poleg tega je skala počena. Drugače je sama po sebi v sprejemljivem stanju, radiji serije Melodija in Simfonija so zelo znani po tem, da se jim lušči skala, še posebej na dveh mestih ob gumbih, kjer sta postavljena navpično dva kosa lepilnega traku, ki se s toliko leti odlepi in povzroči odstopanje barve.
Posebnost modela je, da ima vgrajen gramofon in feritno anteno.
Kljub vsemu napisanemu pa radio dejansko deluje. Nisem preverjal še nobenih napetosti, ne občutljivosti, delajo pa DV in SV, KV nisem uspel testirati.
V notranjosti je nekdo bil in skušal zamenjati glavni gladilni elektrolit 50 +50uF, s tem, da je vzporedno vezal kar dva nova. Preden sem ga sploh sprobal sem odpravil napako, saj je poleg tega en od novih kondenzatorjev bil zgubljen v šasiji, ker je bil slabo prispajkan.
Na začetku sem okleval, če bi se radija sploh lotil, a sem sedaj pomislil, zakaj pa ne. Lahko je kot okras, tudi če delujoči, je zelo lep. V prihodnosti bo na neko uporabno mesto šla Simfonija, ki ima UKV, če mi bo kdaj prišla pod roke.
V notranjosti ima zelene kondenzatorje znamke Ei Niš. Je kdo, ki ima z njimi izkušnje? Se še držijo? Sklepam, da niso tako kritični kot Iskrini papirni kondenzatorji.
Ima kdo približne letnice izdelave teh aparatov? To so nasledniki Simfonije in Melodija, ki so jih proizvajali v zač. 60ih let, mojemu modelu bi dal cca. 1964/65, glede na to, da za detekcijo AMa uporablja diodo.