Kaj počnem april 2026

[VolkD]

IMG_20260418_204915.jpg

[mondxxi]

Na prelomu tisočletja je Yamaha izdelala precej napreden groovebox RM1X, ki je uporaben še danes. Pestile so ga porumenele tipke, star nedelujoč disketni pogon in prazen LCD. Tipke sem pobelil, disketni pogon sem zamenjal s Floppy emulatorjem in popravil vezje za napetost kontrasta na LCD. Slika: prej in potem.

[kobranka]

Jaz pa po novem čistim tla z podarjenim brezžičnim Katcherjem FC5. Ta podarjen je imel razlog, ker ni deloval. Zamenjati sem mu moral baterijski paket in sčistiti ventil solenoida za izpust čistila. Nadomestna baterija je bila naročena iz akku.net.

Z dolžino delovanja naprave nisem najbolj navdušen. Prvotna ideja je bila, da bi vanj dal dovolj močan 25V napajalnik in odstranil baterijo in elektroniko. Zaenkrat bo moralo biti tako in ne ga pozabiti polniti. Ker pa sem zgubljene sorte sem na ohišje dodal še eno fizično stkalo v bližini elektronike, da baterijo vsaj deloma obklopim. Problema samodejnega praznenja s tem najbrž nisem rešil, ker je na plošči najbrž prisoten aktivni balanser in skozenj balansira baterijo preko balansirnega priključka.

Bi pa imel interes obnoviti original baterijo z res kvalitetnimi celicami take, ki bi zdržale dolgo časa delovanja. Verjetno tu ne dobi skoraj ničesar razen kakšnega Panasonica.

[Lojz]

Z dolžino delovanja naprave nisem najbolj navdušen.

Koliko časa pa sedaj deluje?

Prvotna ideja je bila, da bi vanj dal dovolj močan 25V napajalnik in odstranil baterijo in elektroniko.

Potem izgubiš prednost brezžičnega

Bi pa imel interes obnoviti original baterijo z res kvalitetnimi celicami take, ki bi zdržale dolgo časa delovanja. Verjetno tu ne dobi skoraj ničesar razen kakšnega Panasonica.

V navodilih piše čas delovanja približno 20 minut.
Meni se to ne zdi dolgo . Če nadomestna baterija zdrži približno toliko, potem bo težko dobiti veliko boljše z enakimi gabariti. Za večje pa verjetno ni prostora.

FC5.jpg

[kobranka]

Joj ko sem se pozabil štopat. Po občutku 10-15min. Ja najbrž bo treba, kar s tem živeti. Kasneje bo treba pogledat na nkon.nl, če imajo kaj bolj vzdržljivega.

[andrejj]

Sestavil za motor pralnega stroja,ker ni treba programirati.Moram nabati trijak 24.

[dejko1]

Odprl prenosni računalnik in z dvokomponentnim lepilom nazaj vlepil puše tečaja za monitor. Žal imam občutek da ne gre za stalno rešitev in da bo zadeva sčasoma spet popustila.

No, ko sem imel zadevo odprto, sem še ščistil hladilno rebro. Prah se nabira med ventilatorjem in hladilnim rebrom. Da se ga odstrani je potrebno odvit ventilator in ga nekoliko dvignit za dostop. Zanimivo koliko prahu se je nabralo v par letih. Ne bi rekel, da je lahko karkoli zraka še pihalo tam skozi. Ni čudnega, da se je računalnik občasno precej segrel.

[peterp]

Odprl prenosni računalnik in z dvokomponentnim lepilom nazaj vlepil puše tečaja za monitor. Žal imam občutek da ne gre za stalno rešitev in da bo zadeva sčasoma spet popustila.

Moje lepljenje drži že 2 leti ob redni uporabi.

[pablo]

Videl sem že nekaj rešitev pri popravilu "pantov" na laptopih a se najbolj obnese vijak skoz in skozi torej da gleda ven iz dna laptopa.Je nagravžno ampak z panti ne bo nikoli več težav.

[kobranka]

Gumijasto nogico mu privijači/prilepi na tisto mesto. Ker so panti na obeh straneh isto naredi še na drugi strani. Prenosnik bo malenkost dvignjen ampak hlajenje bi moralo biti pa boljše.

[yacksy]

Odprl prenosni računalnik in z dvokomponentnim lepilom nazaj vlepil puše tečaja za monitor. Žal imam občutek da ne gre za stalno rešitev in da bo zadeva sčasoma spet popustila.

Podobno sem naredil že parkrat na različnih prenosnikih in lepilo načeloma kar drži. Na spletu sem videl določene "mojstre", ki so za ta namen uporabljali "vroče lepilo" oz. po angleško "hot glue". Sam tega (še) nisem preizkušal.

Moraš pa obvezno odviti vijak na pantu oz. pantih in s tem zmanjšati njegovo "trdoto". To je namreč glavni razlog za to, da so se puše potrgale.

No, ko sem imel zadevo odprto, sem še ščistil hladilno rebro. Prah se nabira med ventilatorjem in hladilnim rebrom. Da se ga odstrani je potrebno odvit ventilator in ga nekoliko dvignit za dostop. Zanimivo koliko prahu se je nabralo v par letih. Ne bi rekel, da je lahko karkoli zraka še pihalo tam skozi. Ni čudnega, da se je računalnik občasno precej segrel.

Če je temu tako, priporočam da čistiš prah iz prenosnika vsako leto, hkrati pa zamenjaj še termalno pasto med procesorjem in hladilnikom. Slednja postane s časom trda in ne opravlja več svoje funkcije. S tem boš naredil precej v smeri podaljšanja življenjske dobe svojega prenosnika ...

[dejko1]

Evo še malo slikovnega materiala. Tale tečaj je razpadel zaradi stare mehanske poškodbe, ki je nastala kak mesec po nabavi računalnika žal so plastike precej tanke in je celovitost obeh delov pokrova pomembna, da se ne krivijo in posledično dolgoročno ne pride do poškodb okoli puše. Je pa res zadeva zdržala skupaj cela tri leta od začetne poškodbe... Prejšnji teden so navojni vložki popolnoma izpadli in zadeva je začela plesati, poleg tega je še pritiskala na vezje ki se nahaja pod tečajem.

Puše sem precej na debelo vlepil nazaj na njihovo mesto, računam da bo lepilo nadomestilo del polomljene plastike, hkrati pa ojačilo zelo tanko plastično ohišje. Je pa nerodno, ker lepilo ne ostane tam, kamor ga naneseš ampak počasi teče stran.

Prahu je bilo v ventilatorju za debelino svinčnika.

[peterp]

Je pa nerodno, ker lepilo ne ostane tam, kamor ga naneseš ampak počasi teče stran.

Jaz sem s hitrim lepilom nalepil "stene" okoli teh lukenj, tako da je lepilo ostalo lepo okoli lukenj in je sedaj torej precej več "mesa".

[kobranka]

Če je bilo lepljeno z dvokomponentnim lepilom se je včasih vanj primešalo mikrobalone ampak, ker teža tukaj ne igra vloge bi verjetno bil za zgostitev dober tudi smukec ali pa bombažna vlakna. Se pa sprašujem ali se niso včasih proizvajalci hvalili, da je ohišje iz magnezija? Koliko procentov ga je res notri vmešanega? Da ni to samo dobra reklama za zavajanje?

[cero]

Montiral klimo prvič v življenju, pa deluje super! Aja da se nisem preveč matral z izdelavo cevi, se dobijo cevi v Ferotermu v Ljubljani že narejene z maticami, v dolžinah 2,3 in 5m dolžine.
Samo zašraufaš in deluje, plin pa je že v zunanji enoti dovolj do 5m.

20260418_181308.jpg

[kobranka]

No jaz bom pa plin še rabil dobiti nekje, ker je pri demontaži le ta bil nestrokovno narejen. In luknjo morem zvrtati skozi meter debelo kamnito steno.

[Lojz]

Samo zašraufaš in deluje, plin pa je že v zunanji enoti dovolj do 5m.

Vidim neke instrumente. Ali je to za vakumiranje? Bi šlo tudi brez vakumiranja, glede na to, da je plin v zunanji enoti?

[cero]

Kot sem napisal, delal sem to prvič v življenju.
Eni pravijo da gre, eni pravijo da niti slučajno, jaz mislilm da bi šlo če imaš majhno razdaljo med notrannjo in zunanjo enoto.
Enostavno prilopiš samo visokotlačno cev in vohaš na nizkotlačni kdaj plin izpodrine zrak v sistemu, nato vse skupaj priklopiš.
Je pa poanta vakumiranja tudi v tem da preveriš tesnost sistema, počakaš 15 minut z zaprtimi ventili in vidiš da vse tesni.
Sam sem na vevorju kupil kompresorček in instrumente za okrog 120€ že dolgo nazaj.

[reber]

Ta enota z 2 manometroma je uporabna za vse, polnjenje, praznjenje, vakumiranje, lahko se uporabi samo en priključek...

Pred 30 leti sem delal na transportnem hlajenju, smo uporabljali na videz enake manometre. Za tesnost smo sistem priključili na dušik na 20bar in pustili čez noč, če je bilo le mogoče, če se ni pretirano mudilo.
Za takrat najbolj pogosta plina R12 in R134A smo uporabljali ločene manometre, zaradi olja, ki je v sistemu, nista kompatibilna. Plin nosi s seboj tudi olje, zato so vsaj sledi olja tudi v cevkah in manometrih, nismo želeli vnašati morebitnih problemov z morebitno kontaminacijo sistema.

Pri polnjenju sistema v transportnem hlajenju so večji sistemi zagotovo imeli stekelce, v katerem se je videl nivo plina v tekočem stanju. Če ni mogoče preveriti količino plina v sistemu, je potrebno plin izčrpati z zunanjo enoto, ki ima vgrajen kompresor, plin se prečrpa v posodo, da se izmeri količina, potem se ta isti plin + dodatni enaki plin ponovno napolni v sistem s količino ki je predpisana.


.

[blax]

Skoraj nujno je zvakumirat cevi, da se odstrani vlaga.
R410a imam.

PS: jaz trenutno delam v transportnem hlajenju, no že 7 let , tako, da pozdravljen kolega

[MadMax]

Kot sta napisala predhodnika, oz glede vakumiranja predvsem blax.
Brez vakumiranja je loterija. Vlaga vpliva na delovanje in trajnost. Pri prepihovanju pa še nekaj hladiva pošlješ v nič, kar je za ene eko problem, za druge pa problem izkoristka, sploh dandanes pri R32. Sistemi z R410a niti niso toliko občutljivi na pravilno količino, R32 pa kar...
Saj delalo bo tudi brez vakumiranja, garancijo bo sigurno preživelo (če niso cevi bile napeljane pred 5 leti in je v njih dobesedno voda), učinkovitosti pa itak ne morete zmeriti.
Saj lahko se tolažite da je klima poceni (500, 600€) in ste prišparali 100÷150€ montaže in da je pomembno le da hladi, pa vendar...
Zagovarjajo pa "nesmisel" vakumiranja predvsem monterji, katerim pol ure pomeni veliko, sploh v sezoni montaž... So par ur prej doma (delavci), ali pa je ena klima na dan več zmontirana (šefi, espeji). Po montaži marsikaterega nikoli več ne vidite, če pa že (ko crkne) imajo pa itak pripravljenih desetine izgovorov - ampak oni so pa naredili vse prav...

Dušik je pri malih sistemčkih manj potreben (razen za varjenje in prepihovanje starih cevi), če četrt ure vakuma ne podleže, bo vsaj 2 leti delalo tudi če malo pušča.
Pri velikih sistemih se pa splača narediti tlačni test. Za pol kile hladiva v današnjih poceni klimah se ne bo noben sekiral, par 10kg pri velikih VRFjih pa ni ravno hec. Ne zaradi okolja, ni poceni tak štos, gre lahko hitro jurja ali dva...

[forest70]

Skrižal sem Google maps z Open Maps na strani https://nbp.rservis.net/indexom.php Zakaj ? Vse deluje z Google API razen za višinske točke pa Open maps. Zdaj deluje spet Autorefresh, brez da mi žre resurse (Google) Klikajte malo, da vidim kako bo z porabo resursov.

[Clownfish]

Če je bilo lepljeno z dvokomponentnim lepilom se je včasih vanj primešalo mikrobalone ampak, ker teža tukaj ne igra vloge bi verjetno bil za zgostitev dober tudi smukec ali pa bombažna vlakna. Se pa sprašujem ali se niso včasih proizvajalci hvalili, da je ohišje iz magnezija? Koliko procentov ga je res notri vmešanega? Da ni to samo dobra reklama za zavajanje?

Parkrat sem popravil pante tako da sem okolico panta malo pobrusil z grobim orodjem ala "dremel" potem jih z zalepil na svoje mesto z cianoakrilatnim hitrim lepilom.
Ko je stalo na miru sem okoli mesta lepljenja posul sodo bikarbono vse skupaj oblikoval v željeno obliko in spet dodal zadostno količino cianokrilatnega hitrega lepila.
Masa ki nastane med sodo bikarbono in lepilom je res full trdna pa še posušeno je takoj. In potem vse skupaj res krepko drži.

[peterp]

Masa ki nastane med sodo bikarbono in lepilom je res full trdna pa še posušeno je takoj. In potem vse skupaj res krepko drži.

Vprašanje je ali se drži tudi sten ohišja?

[forest70]

Skrižal sem Google maps z Open Maps na strani https://nbp.rservis.net Zakaj ? Vse deluje z Google API razen za višinske točke pa Open maps. Zdaj deluje spet Autorefresh, brez da mi žre resurse (Google) Klikajte malo, da vidim kako bo z porabo resursov.

Open maps ima tudi svoje omejitve, tako da mi je AI predlgal lastni strežnik. Strežnik sem postavil, podatke se dobi prosto in so free (23GB) Kar se tiče točnosti je celo nekaj boljše kot Google, edina omejitev je, da imam podatke le za evropo in severno Afriko.

[VolkD]

..., edina omejitev je, da imam podatke le za evropo in severno Afriko.

Za vse ostalo pa google. Narediš torej hibrid. Če se gre le za nbp, pa tega verjetno ne bo treba.